torek, 10. maj 2016

HREPENENJE


Ko zadnje kapljice dežja
padejo na zemljo,
v daljavi utihne grmenje
in zadnje strele
medlo razsvetlijo nebo,
takrat se v meni prebudi
nenavadno hrepenenje.

Tako močno si zaželim,
da bi zaplavala v oblaku
in naslonila glavo na mavrico,
se nasmehnila soncu
in zaklicala svetu,
da mi je lepo.

Zaprem oči…
v naslednjem hipu
z vetrom letim,
se z oblaki lovim
in mavrica
se okoli mene ovije,
en konec mi na ramo položi,
da nanjo se naslonim
in od sreče žarijo mi oči.


 To je Božanska milina,
Ljubeča toplina,
popolnost,
ki jo svet ne pozna.

 O, moja Ljuba
Prisotnost JAZ SEM!
s Teboj
mi dosegljivo je vse,
kar želi si srce,
ker to so Tvoje/moje želje.

 Sedaj,
 ko vem,
da Ti Si z menoj,
in JAZ SEM s Teboj,
z vsem srcem
zakličem svetu,
da sem srečna
in mi je tako lepo,
kot mi še nikoli ni bilo


Sarayna Delfina